Kot ob razstavi zapiše kustos Iztok Premrov, unikatno soočenje dveh samosvojih likovnih svetov odpira in odstira tiste njune najintimnejše izrazne prvine.

Jože Ciuha, Humanist, 1977 695x500 mm. Foto: Galerija Lek
Jože Ciuha, Humanist, 1977 695x500 mm. Foto: Galerija Lek
Peter Ciuha, Agnesa, 100x70 cm. Foto: Galerija Lek
Peter Ciuha, Agnesa, 100x70 cm. Foto: Galerija Lek

Razstava predstavlja dela očeta in sina, ki sta bila tudi sodelavca v umetniškem ateljeju in prijatelja. Njuni likovni govorici sta stopali po različni poti, skupno pa jima je bilo razumevanje ustvarjanja – za oba je bilo to vznemirljivo potovanje k neznanemu. Skupen jima je bil tudi začetek ustvarjalnega procesa, ko sta oba puščala poti odprte in sproti odkrivala, kam ju je likovno snovanje vodilo. "Jože je svojo ustvarjalno pot sklenil pred devetimi leti, Peter še vedno potuje k neznanemu, na različne načine poizkuša preveriti in prevetriti lastno umetniško prakso in ji išče nove obraze, nove obrazce," preberemo ob razstavi.

Iz opusa Jožeta Ciuhe razstava predstavlja predvsem grafična dela, čeprav je umetnik obvladal vse – od risbe, akvarela do slik in monumentalnih mozaikov. Ne glede na tehniko, v kateri je ustvarjal, povsod ga prepoznamo po njegovih poetičnih simbolih, stiliziranih človeških likih in pismenkah, ki jih je vključeval v lebdeče kompozicije. "V svoji umetnosti je znal vešče preplesti baladna občutja s ponekod izrazito ironičnim pogledom na svet in človeštvo. Bil je celovita umetniška osebnost, slikar, mislec, poet in pisatelj," je zapisal Premrov.

Petra Ciuho žene preizkušanje novih oblik vizualne umetnosti. V polju grafike ga je pritegnila razvijajoča se računalniška likovna praksa in možnosti, ki jih ponuja raziskovanje fraktalov v kombinaciji z različnimi izvedbami in natisi. V zadnjem obdobju ga vznemirjajo možnosti kolaža. Na razstavi se predstavlja z deli, kjer tehniko uporablja za portretiranje. "Upodobljeni liki zaživijo v sproščenih pozah, opazna je igrivost, s katero se avtor loteva njihovih upodobitev, ko s spretnim nizanjem različnih barvnih površin doseže razgibanost podob. Postopek kolažiranja od avtorja zahteva določene prilagoditve, ki jih terja narava oziroma specifika te likovne zvrsti. Ustvarjalec mora znati spretno izrabiti nujne redukcije in poenostavitve, da z njimi ne bi zmanjšal želenih učinkov podobe, ampak jih ravno nasprotno – nadgradil," ob tem zapiše Premrov.

Razstava, ki jo kustos opiše kot enkratni likovni dialog in poklon njunemu ustvarjalnemu tovarištvu in skupni želji po potovanju v neznano, bo na ogled do 16. junija.



Letos mineva 100 let od rojstva slikarja in grafika Jožeta Ciuhe. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, diplomiral je leta 1950. Na univerzi v Rangunu je med letoma 1959 in 1961 študiral budistično kulturo in filozofijo. Jože Ciuha je napisal tudi več literarnih del, čeprav je bil predvsem plodovit in razmišljujoč – ter tudi oblikovan likovni umetnik. Umrl je leta 2015. Leta 1981 je za Ars pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.

Vabljeni k poslušanju:

Jože Ciuha: "Črko umevam kot temeljni simbol civilizacije 20. stoletja."